Konec julija smo se s PD Podnanos odpravili na tradicionalni planinski tabor, tokrat v idilično vasico, ki jo je v nedavni preteklosti zadela huda nesreča v obliki plazu.
Le ta je močno poškodoval in spremenil pokrajino, a ji vseeno ni uspel vzeti prirodne lepote, ki prevzame vsakega, ki uzre pogled na mogočne vrščace in mirne planine. Tako se nam je zdelo zelo primerno postaviti tabor tam, kjer lahko že sam pogled naokoli pozdravi dušo in odpravi skrbi vsakdana.

Tokrat se je tabora udeležilo 35 otrok, ki so bili nadvse navdušeni, ko smo prispeli na naš taborni kraj. Tabor je potekal  cel teden, in med tem časom smo doživeli in izkusili mnogo novih in prelepih stvari. Prvi dan je bil namenjen postavljanju tabora, že naslednji dan pa smo se z veseljem zapodili v hribe. Otroci so bili razdeljeni v 3. skupine, tako da je bil vsak razporejen v skupino, ki najbolj ustreza njegovi fizični pripravljenosti in planinskemu znanju. Skupine so vodili naši odlični vodniki, njim pa so pomagali še pomočniki, če pa bi šlo kaj narobe, je bila v vsaki skupini tudi medicinska sestra, ki je pa največkrat morala skrbeti za tiste nadležne žulje, ki se nam radi pripetijo ko brezskrbno rajamo po gorskih planjavah. Starejše skupine so osvajale vrhove kot sta Mangart in Jerebica, medtem ko so mlajše na začetku tabora ubrale manj naporne ture in spoznavale okolico, medtem ko so nabirale kondicijo za bolj naporne ture proti koncu tedna, kot naprimer pot na Mangartsko sedlo.

Po končanem pohodu smo ponavadi lačni prišli v tabor, kjer so naše odlične kuharice skuhalo okrepčilno kosilo, ki nas je napolnilo z novimi močmi za popoldanske aktivnosti. Te so bile namenjene zabavi in sprostitvi, pa tudi izobraževanju mladih planincev in spoznavanju gorske okolice in flore. Igrali smo razne družabne in športne igre, organizirali orientacijski tek, krstili nove člane in jim nadeli planinska imena ter se ob mraku zbrali ob tabornem ognju, kjer smo si delili utrinke preživetega dne,  kako zapeli, se pogreli ob ognju ter se dobro imeli. Poleg našega tabora se je vil tudi bister potoček, ki nam je s svojim hladom v vročih dneh popestril popoldneve in nas ohladil ob prijetnem kopanju. Sredi tedna smo imeli dan brez pohoda, ki je bil namenjen zbliževanju in utrjevanju odnosov med člani tabora skozi zabavne igre, končal pa se je s podelitvijo nagrad ob tabornem ognju. Končno je prišel tudi dan, za katerega smo vedeli da bo prišel, a smo se ga vsi bali. Dan, ko je bilo treba pospraviti šotore in odriniti nazaj v dolino, proč od planinskega sveta, ki ga poznamo in ga imamo radi. A vendar smo odšli z nasmehom na obrazu, saj vemo, da se naslednje leto ponovno snidemo.

Načelnik MO Borut Rosa

Galerija: Planinski tabori