Triglavca za vsakogar

Osvojiti Triglav ni vsakomur dano, veliko lažje je osvojiti Triglavco. In čeprav je lahko dostopna, je skrita in skrivnostna. Spodmol Triglavca je bil prizorišče obreda rodnosti, v katerem so staroverci prosili božanstvo Devo za rodnost in zaščito žit pred negativnim božanstvom Moro. Obred so pripravili jeseni, ko je dozorelo zadnje žito. Starešina, ki je bil neke vrste sveti mož, je iz malhe vzel zrnje žit: pšenico, rž in ajdo in jih stresel v škavnico obrednega kamna. Štiri dekleta – svečenice so se postavila okrog kamna, si odvezala pasove iz praproti in jih položila preko kamna. Po molitvi, nekakšnih govornem ritualu je starešina z dvignjeno baklo zaokrožil okoli kamna. Posvečena praprot je rodbino varovala pred nesrečo, boleznimi, naravnimi ujmami in lakoto. Zanimivost spodmola je s stropa viseči stalaktit, ki predstavlja Devača in stalagmit s ponvico polno vodo, ki predstavlja Devačo. Verjetno prav iz te praslovanske mitologije izhaja ime kraja Divača. Prav tako je na udeležence pohoda, bilo nas je kar 55, naredila velik vtis koliševka Risnik, ki se nahaja neposredno ob Divači. Udorica s strmimi stenami, ki je nastala s podorom stropa podzemne jame je globoka dobrih 70 metrov, njen povprečni premer pa je 220 metrov. Vsa pobočja Risnika so stenasta, pod njimi pa so melišča, ki segajo do njenega dna. Na dnu je skrivnosten gozdiček belega gabra s kraterjem v sredini. Udeleženci smo okrog njega sklenili krog in se veselili posebne lokacije, enkratnosti dogodka in drug drugega. Posebnost udornice je ta, da zaradi temperaturne inverzije skupaj uspevajo sredozemske in alpske vrste, kar je v naravi velika redkost. V nadaljevanju smo si udeleženci raziskovalnega pohoda ogledali še manj znano a zelo slikovito Divaško jamo. Na poti smo se naučili veliko novega o naravi, kraških pojavih, in etnologiji. Novo pridobljeno znanje smo preverili ob povratku na zabavno nagradnem kvizu. Vremenska napoved za nedeljo, 7. aprila  ni bila preveč ugodna a deževati je začelo šele, ko smo se vrnili v Podnanos. Sreča je na strani pogumnih.

Naslednji pohod Planinskega društva Podnanos bo 28. aprila: družinski pohod s Predmeje na Čaven in ogled ledenice na Dolu. Prijazno vabljeni.

Marko Nabergoj

Izlet v neznano

V nedeljo, 17. 2. 2019, smo se člani PD Podnanos podali na izlet v neznano. Zbralo se je 40 pohodnikov, ki  so nestrpno pričakovali kam bo avtobus zavil tokrat. Pot nas je vodila proti obali in cilj je bil vedno bližje in vedno bolj je postajalo jasno kam smo namenjeni. Avtobus nas je odložil v vasi Podgorje, od koder smo se po »strmi« poti povzpeli do Tumove koče na vrhu SLAVNIKA, ki je s svojimi 1028 m nadmorske višine eden zadnjih tisočakov pred slovenskim morjem.

Tudi tokrat se nam je z vrha odprl čudovit razgled na slovensko obalo ter italijanske Dolomite, pa del Karnijskih in Julijskih Alp z našim očakom Triglavom. V skoraj pomladnem vremenu smo se posedli kar pred kočo in uživali na zimskem soncu.

Toda čakal nas je še drugi del izleta, zato smo se počasi spustili do vasi Skadanščina in se nato z avtobusom prepeljali skoraj do vhoda v jamo DIMNICE, kjer nas je že pričakoval član jamarskega društva, ki nas je popeljal v kraško podzemlje. No in šele sedaj so prišle v upoštev baterijske svetilke, ki smo jih seveda morali imeti in so bile največja uganka, zakaj jih bomo potrebovali na tak sončen dan.

Po zaviti, spiralni poti smo se spustili do dna in si v soju svetilk ogledali prelepo jamo. S tem pa se je tudi zaključil naš izlet. Čakal nas je le še povratek v Podnanos, kamor smo se vrnili prijetno utrujeni, a zadovoljni, da nam je tudi letos uspelo odkriti neznano.

Zimski vzpon na Nanos – Pohod po Vojkovih poteh

PD Podnanos organizira v nedeljo, 03.03.2019 svoj že 36. tradicionalni Zimski vzpon na Nanos – Pohod po Vojkovih poteh.
Začetek pohoda je  izpred OŠ v Podnanosu, ura ni določena, ker pohodniki startajo sami časovno poljubno kot pač prispejo v Podnanos. Pot  pelje iz Podnanosa čez potok Močilnik, nato pa  skozi vas Podbreg čez Tabor in se vzpenja na planoto Zatrep.
Od tu se steza strmo dvigne v pobočje Nanosa. Na vrh pridemo pri kapelici, takrat smo »na Konju« na višini 920 m. Če je lepo vreme, je od tu lep razgled po zgornji Vipavski dolini, Krasu ter do morja in naprej v Furlansko nižino.

Od kapelice se steza spušča do kmetije »pri Strgarjevih«. Od Strgarjevih gremo delno po gozdni cesti, delno pa po stezi do koče Nanos,  kjer je konec pohoda. Tu se pohodniki lahko okrepčajo in potrdijo vzpon. Sledi še spust v dolino.

Sam pohod traja okrog tri ure in je primeren za vse kategorije pohodnikov, potrebna je le ustrezna pohodniška oprema glede na vremenske razmere.
Udeležba na pohodu je na lastno odgovornost.

Startnine ni, pijača in jedača pa bo na razpolago po simbolični ceni.

Dodatne informacije glede pohoda lahko dobite pri vodji prireditve, Sandiju Nabergoju (041 961 598), pri pomočniku vodje, Boštjanu Nabergoju (tel. 051 358 367) ali pa na email naslovu: info@pd-podnanos.si.

 

Lepo vabljeni v čim večjem številu na Nanos!
PD Podnanos

Idrijski vihar znanja na 30. tekmovanju Mladina in gore v Podnanosu

Če je 26. januarja burja na Nanosu oslabela, pa je na jubilejnem 30. državnem tekmovanju Mladina in gore v Podnanosu zavel idrijski veter, pravzaprav kar vihar znanja, saj so ekipe Planinskega društva Idrija pometle s konkurenco. Osnovnošolski državni prvaki so postali Prfarski štruklevci iz Spodnje Idrije pred drugouvrščenimi Košutarskimi gaunarji iz Tržiča in Litijskimi orli na tretjem mestu, srednješolska odličja so si razdelili Idrijci: Dva strašna majstra, Beli ženi in Gorske zjale.

Podnanos je bil zadnjo januarsko soboto pravo mravljišče mladih planincev in njihovih mentorjev na 30. državnem tekmovanju Mladina in gore, najbolj uveljavljeni planinski preizkušnji za mlade iz znanj, veščin in izkušenj z vseh področij in oblik planinskega delovanja, ki že tri desetletja osnovnošolce pripravlja na varnejši in samostojen obisk gora, letos pa so četrtič svoje poznavanje planinstva pokazali tudi srednješolci. Mladina in gore ni zgolj tekmovanje, ampak tudi priložnost za druženje in pridobivanje planinskega znanja za življenje, ki so ga mladi planinci iz vse Slovenije veliko pokazali že na regijskih tekmovanjih novembra 2018 v Račah, Spodnji Idriji in Semiču. V kraju lanskih zmagovalk, kjer sta sobotni utrip narekovala občudovanja vredno planinsko znanje in dobra volja več kot 120 tekmovalcev, so jubilejno 30. državno tekmovanje MIG Podnanos organizirali Planinska zveza Slovenije, Mladinska komisija PZS, Zavod za šport RS Planica, Planinsko društvo Podnanos in Osnovna šola Draga Bajca Vipava, podružnica Podnanos.

Gorski tek na Nanos 2018

Včeraj smo se 21. leto zapored v spomin na Fabjana Furlana zbrali pri koči Agrarne skupnosti na Nanosu. Nekateri kot organizatorji z avtomobili, drugi pa tako kot je treba – v vrstah tekačev. Teh je bilo letos 78, od tega 7 v otroških kategorijah. Letos je 700 višinskih metrov na dolžini 5,7 km kot že več let najhitreje pretekel Simon Alič (ŠD Nanos Podnanos) v 30 minutah in 54 sekundah. Od žensk pa je bila najhitrejša Drašler Varineja (40 minut in 43 sekund).

download

REZULTATI

Gorski tek na Nanos 2018 (PDF)

Gorski tek na Nanos 2017 (PDF)
Gorski tek na Nanos 2016 (PDF)
Gorski tek na Nanos 2015 (PDF)
Gorski tek na Nanos 2014 (PDF)
Gorski tek na Nanos 2013 (PDF)
Gorski tek na Nanos 2012 (PDF)
Gorski tek na Nanos 2011 (PDF)
Gorski tek na Nanos 2010 (PDF)
Gorski tek na Nanos 2009 (PDF)

Podnanoški planinci že 34. leto zapored na taborjenju

V zadnjih dneh julija in v prvem tednu avgusta je pod smučiščem Viševnik na Pokljuki potekal že 34. planinski tabor PD Podnanos. Želja po odkrivanju skritih kotičkov Julijskih Alp nas je po 25 letih zopet pripeljala na Pokljuko. Vendar, v zadnjih letih je država z različnimi birokratskimi zadevami, dodobra zaostrila pogoje za izvajanje taborjenja širom Slovenije in zato je bila pot do tabornega prostora na Pokljuki, vse prej kot lahka.

Letošnjega taborjenja se je udeležilo 45 otrok in približno 30 odraslih, kar je za majhno društvo zelo velika številka. Priprave na taborjenje so se začele že kmalu po novem letu in trajale vse do konca julija. Pridobiti je bilo potrebno ogromno različnih soglasij in potrdil, ki so dovoljevale izvedbo taborjenja, ampak če je želja velika, se da vedno premagati vsako še tako veliko oviro. Vremenarji so končno napovedali lepo vreme in obetal se je še en zanimiv tabor.

Veliko število udeležencev ni predstavljalo problema utečeni ekipi kuharjev, ki so cel teden skrbeli, da nismo bili lačni, in da smo lahko z lahkoto premagovali vse vzpone. Vodniki in animatorji so mlajše udeležence razdelili v štiri starostne skupine, ki so opravile vsaka po štiri ture, prilagojene po fizični sposobnosti. Najstarejša skupina je osvajala najvišje vršace. Viševnik, Lipanski vrh, Debelo peč, Tosc, Jezerski Stog, in se odpravila na dvodnevni pohod čez Bohinjske planine. Nekoliko mlajši so se povzpeli na Veliki draški vrh, Debelo peč in Viševnik. Najmlajše dve skupini sta obiskali vse pokljuške planine, Konjščico, Uskovnico, Zajamniki in Planino Zajavornik. Prav vsi udeleženci taborjenja pa so se povzpeli na 2050m visok Viševnik, kar je bilo posebej za najmlajše izjemno dober uspeh. Na vrhu so seveda opravili tudi krst vseh tistih, ki so se prvič povzpeli čez mejo 2000m.

Popoldanske aktivnosti so bile zelo različne, najmlajši so se spoznavali s teorijo planinstva, organizirane so bile različne športne in vodne igre, turnir v odbojki. V večernih urah je potekalo druženje ob tabornem ognju, kjer se je veliko pelo in igralo, zadnji dan pa je vsaka skupina posebej predstavila s skečem. V sredini tedna je potekal krst novih udeležencev, in čisto pravi kino pod zvezdami. V prostih dneh je bil izveden orientacijski pohod, v petek pa smo se z avtobusom odpeljali na kopanje v Bohinjsko jezero. Teden je prišel okoli, in v soboto zjutraj je bilo potrebno začeti s pospravljanjem šotorov ter vse ostale opreme.

V zadnjih letih je planinski tabor postal glavna društvena akcija, tako je bilo tudi letos. Veliko članov je prostovoljno priskočilo na pomoč pri izvedbi, zato bi se jim vsem zahvalil za vso pomoč pri izvedbi in izpeljavi, kajti brez dobre in utečene ekipe, bi bilo vse skupaj zelo težko izpeljati. Hvala vsem otrokom, ki so bili cel teden pridni in brez jamranja in kakršnih koli težav osvojili vse načrtovane vrhove. V prvi vrsti pa gre zahvala vsem staršem, ki vsako leto prijavijo otroke na tabor. Vsi organizatorji se potrudimo, da teden čim bolj aktivno preživijo, brez računalnika in pametnega telefona je svet veliko lepši.

In tako smo na koncu zopet prišli na nov začetek, kam naslednje leto? Želje so, volja tudi. Se vidimo prihodnje leto.

Vodja tabora Miha Božič

Spominski pohod ob 75 letnici smrti Janka Premrla na Brinov Grič

Ob Dnevu državnosti, 25.6.2018, smo se spomnili tudi na Janka Premrla Vojka, sovaščana, domoljuba in narodnega heroja. Svoje težnje in videnje samostojne Slovenije in slovenstva je udejanjal že pred in med 2. sv. vojno ter za to pred 75 leti dal svoje življenje. Njegovo delovanje, dosežke in smrt smo počastili s popoldanskim spominskim pohodom na dva kraja, ki sta zaznamovana z njegovimi dejanji.

Kljub slabi vremenski napovedi smo se v manjši zasedbi z avtomobili odpravili proti Colu in nadaljevali v smeri Črnega vrha. Parkirali smo na prostornem razširjenem ovinku, od koder je okrog 20 minut vzpona do italijanske kaverne s konca 1. svetovne vojne. Na tem mestu je 6.2.1942 Vojko izpeljal svojo prvo akcijo in razorožil italijansko enoto. Kaverna je zelo zanimiva za vse tiste, ki jih zanimajo tehnične in infrastrukturne rešitve takratnega časa. Vstopili smo na enem koncu in se sprehodili po hodnikih in sobicah do izhoda, ki leži nekaj 10m stran.

Pot smo nadaljevali v isti smeri in se povzpeli na Veliko peč, ki nudi čudovit razgled na Črni vrh z okolico, ob lepem vremenu pa imamo pred seboj tudi Julijske Alpe.

Le nekaj kilometrov od Črnega vrha proti Godoviču leži vas Predgriže, za njo pa se levo odcepi gozdna pot, ki vodi k Vojkovemu taboru. Tu smo parkirali in peš nadaljevali po lepo vzdrževani gozdni cesti proti Brinovemu griču, deloma pa tudi po vlakah in stezi  in po kakšni uri prispeli do Vojkovega tabora. Nekdanji tabor (koča) je nakazan s kovinsko konstrukcijo in maketo ter spominskim obeležjem.

Sledila je spominska slovesnost: Jankov nečak, Davorin Premrl, je na obeležje položil venec Planinskega društva Podnanos, Boštjan Nabergoj pa je udeležencem pohoda na kratko spregovoril o Vojku, njegovem delovanju, težnjah in pomenu njegovih dejanj za sedanji čas in samostojno državo Slovenijo. Glavna nit govora in celotnega pohoda je bilo združevanje, ki ga v današnjih časih delitve in ideoloških razhajanj gotovo primanjkuje. Slovesnost je z deklamacijo pesmi sovaščanke Alenke Skupek sklenila Elena Kodre Nabergoj.

Po krajšem druženju in kozarčku smo pot nadaljevali proti avtomobilom. Nekateri v pogovoru, drugi v svojih mislih in občutjih, vsi pa s spoštovanjem do tistih, ki so za naš jezik, vrednote in blaginjo darovali največ.

Rok Premrl


GALERIJA:

 

 

Zastava Planinskega društva Podnanos med množico Bosanskih

“Prinašam prijateljski pozdrav pobratenemu društvu PD Zlatni liljan Sarajevo od PD Podnanos iz Slovenije! Posebno mladim planincem! V Sloveniji imamo Alpe, vi imate Prenj – Bosanske Alpe. Mi imamo Triglav, vi Maglić. Slovenci smo planinski narod, toda kar danes vidim tukaj na Čavljaku, mi dokazuje, ste planinski narod tudi vi!

Pri nas težko zbereš toliko mladih planincev skupaj. Vsa čast! 14 šol, preko 400 udeležencev – v Sloveniji bi se morali učiti od vas! Čestitam vsem, zelo sem navdušen! Za darilo vam prinašam uporabno knjigo – priročnik Nevarno proti vrhovom alpinista Janija Bele. Je nova – še topla. Govori o nevarnostih s katerimi se srečamo v gorah. Neumnež se uči na svojih napakah, pametni na tujih. Veliko se lahko naučimo s knjig, a najbolj odprta knjiga je narava. Da bi jo znali bolje brati potrebujemo čim več izkušenj. Otroci imejte radi gore, one vam lahko mnogo dajo! Želim vam veliko lepih dogodkov v planinskem raju brez nezgod!”

To je nekaj raztresenih besed, ki sem jih v polomljeni bosanščini izrekel pred več sto glavo množico mladih planincev na Crepovem nad Sarajevom. Rekli so, da so me dobro razumeli… ker se čuti, da imam rad hribe in da smo prijatelji… Ta pripomba me je opogumila.

Vesel sem druženja z Bosanskimi planinci in spremljam njihovo zagnanost in vizijo kako postaviti organizirano planinstvo na višji – evropski nivo. Trudijo se izboljšati infrastrukturo: poti, koče, ferate, tematske vezne poti – via Dinarica ipd.

PD Zlatni liljan je eno izmed številnih društev v Sarajevu in edino, ki intenzivno dela na izobraževanju otrok in mladine. Celo leto izvajajo pouk po 14 osnovnih šolah in na določena obdobja izvedejo skupinski pohod. Tokrat so šli na izlet kar z 12 avtobusi. Vendar pohod ni bil klasično množičen. Niti eden tistih, ko izkušen vodnik z dobrim tempom hodi pred več stoglavo skupino, zadaj pa je še eden, ki pobira smeti in ranjence. Pohodniki so bili razdeljeni na manjše skupine, ki so jih obvladovali vodniki. Na poti  so obravnavali tudi razne teme iz planinske šole. Ni manjkalo niti igre niti veselega druženja.

Na koncu je sledila še skupinska, pravzaprav množična fotografija s številnimi zastavami društva, sponzorjev, države… in ne vem od kje so potegnili tudi našo zastavo Planinskega društva Podnanos. Vznesenost in planinsko tovarištvo je bilo med nami.

Marko Nabergoj


GALERIJA:

Družinski pohod po Graničarski poti

V nedeljo, 22.4. 2018 se nas je okrog 40 planincev podalo na družinski pohod po Graničarski poti, ki poteka po mejni črti ob državni meji od Velikega Dola do Gorjanskega. Pot so obnovili člani društva Komenski Kras 91. Gre za zgodovinsko pot, ki ponuja veliko opomnikov na čase, ko so v karavlah prebivali graničarji. Na poti smo si tako ogledali karavle, vhod v jamo Vodenico, uživali pa smo tudi v razgledih na pomladno prebujajoči Kras in nabirali šparglje. V Gorjanskem smo si ogledali še Štrekljevo domačijo in pokopališče iz 1. svetovne vojne, ki je največje pokopališče avstro-ogrske vojske na območju Soške fronte.

“Vsaka skala, vsako drevo, vsak grm, vsaka cesta, vsaka ima svojo povest. Pojdi čez Kras na tiho gmajno med molčeče bore in poslušaj.
Ali razumeš? Pojdi in poslušaj! In skala ti pove svojo povest, povest o življenju. Kaj zato, če je bilo življenje bridko in samotno; bilo je.”

(Srečko Kosovel)

Družinski pohod po Graničarski poti

Šilentabor, Primož, Park vojaške zgodovine Pivka

V nedeljo, 8.  aprila 2018 se je 55 planincev, na lep sončen, odpravilo na vsebinsko bogat raziskovalni izlet. Z Narina smo se povzpeli na nekdanji »silni tabor«. Šilentabor  (735m)je bil kot ena najbolj izpostavljenih strateških točk na širšem območju Postojnskih vrat poseljen že v prazgodovini, ter tudi za časa Rimljanov in v pozni antiki, o čemer pričajo tudi ostanki cerkve pod današnjo cerkvijo Sv. Martina. Po nekaterih domnevah naj bi tu stal celo antični Stridon, rojstno mesto sv. Hieronima, enega največjih cerkvenih učiteljev. Šilentabor nad Zagorjem je v času turških vpadov postal eden največjih utrjenih kompleksov na Slovenskem. Domačini so začeli že v drugi polovici 17. stoletja zidovje uporabljati za žganje apna, dokončno pa naj bi utrdbo razdejali Francozi.

Pot nas je deloma po Krpanovi poti po razgibani kraški pokrajini privedla na naš drugi vrh. Primož nad Pivko (718 m) je bil kot pomembna strateška točka utrjen že v železni dobi. V 30-tih letih 20. stoletja so Italijani na vrhu Primoža zgradili veliko podzemno utrdbo, ki je bila ena najbolj utrjenih točk v vzhodnem delu Alpskega zidu. Utrdba na Primožu ima skupaj 471m podzemnih rovov, ki so vkopani v živo skalo ter zglajeni z betonom. Sledil je spust do Parka vojaške zgodovine Pivka, ki je nov in hitro razvijajoč se muzejski turistični center. S pestrostjo eksponatov in bogastvom zbirk prinaša obiskovalcem edinstven vpogled tako v nacionalno, kot v svetovno zgodovino. Te dni so postavili simulator letenja z vojaškim letalom, ki smo ga tudi preizkusili. Po ogledu je sladila napitnica ob »obletnici 800«. Po poti domov je bilo na avtobusu veselo in tekmovalno vzdušje – nagradni kviz, na temo videnega, je razvnel tako »mlado in staro«. Hvala za tako lep odziv.

Oglejte si GALERIJO SLIK.

Powered by WordPress | Designed by: Best SUV | Thanks to Toyota SUV, Ford SUV and Best Truck