Pejmo kar na Karnijce!

NEDELJA, 2. september 2018

MONTE ZERMULA (2143m)

Razglednik vzhodnih Karnijskih Alp

Zermula je gorski osamelec, ki se dviga nad prelazom Lonice. Na Zermuli je precej ostankov iz 1. svetovne vojne, kavern, ruševin in mulatjer. Po eni izmed njih gre običajni vzpon na goro, mi pa se bomo nanjo povzpeli po ferati.

 

Odhod: iz Podnanosa ob 5.00.

Potrebna oprema: gorniška oblačila in obutev, plezalni pas, samovarovalni komplet, čelada.

Prevoz: z osebnimi avtomobili (Podnanos –Pontebba –Cason di Lanza; približno 2,5 uri vožnje).

Čas hoje:
Vzpon: Ferata Amici Della Montagna: 2-3 ure
Višinska razlika: 600 m
Sestop: po lažji poti: 2 uri
Ob sestopu sta na voljo še dva vrhova: Monte Pizzul 1935 m ali Zuc della Guardia 1911m (Ferata degli Alpini).

Več informacij in prijave: Andreja Semenič (031 200 277) ter Matej Potočnik (051 652 311), najkasneje do četrtka.

 

V primeru slabega oziroma nestabilnega vremena pohod odpade.

Vsak se pohoda udeleži na lastno odgovornost.

Izlet v tujino: MONTE PASUBIO

STRADA DELLE 52 GALLERIE

18. in 19. 8. 2018

Pasubio je eno izmed gorskih bojišč iz 1. svetovne vojne, kjer so njene posledice ostale jasno vidne. Na sosednjih pobočjih sta se obstreljevali italijanska in avstroogrska vojska, poleg tega pa je bilo prisotno tudi podzemno vojskovanje s podminiranjem nasprotnikovih položajev. Tu je bila izvedena tudi največja eksplozija te vrste, ko so Avstrijci v rovih pod Italijani aktivirali 50 ton TNT-ja naenkrat. Za dostop do bojišč so Italijani v samo 7. mesecih zgradili mulatjero dolgo več kot 6 km, z 52. rovi (Strada delle 52 gallerie). Pot vodi mimo visokih prepadov in skalnih gmot ter se od začetka do vrha dvigne za okrog 800 metrov višine. Na vrh vodi tudi ferata, ki se vzpne čez pet vrhov in se zaključi s 15 metrov visoko lestvijo.

1. dan

Iz Podnanosa se odpeljemo proti Passo Xomu ob 4:00, po prihodu sledi zajtrk iz avtobusa in vzpon.

1. skupina: Vzpon po slikoviti mulatjeri Strada delle 52 gallerie do koče Achille Papa, in povratek po isti poti. Skupen čas hoje: 5 ur
2. skupina: Vzpon po ferati Gaetano Falcipieri do koče Achille Papa – 4 ure

Možen vzpon na Cimo Palon 2235m – 2,5ure (vzpon-spust)
Spust v dolino po Strada delle 52 gallerie – 2 ure
Prenočili bomo v hotelu Al Garibaldino v mestecu Posina.

2. dan

Po zajtrku prevoz na prelaz Passo Borcola in vzpon na Monte Maggio 1853m – 4 ure (vzpon –spust). Možnost ogledov, …

OPREMA: planinska oprema za visokogorje, planinski čevlji, vetrovka, (pohodne palice), zaščita proti soncu (krema, pokrivala), topla oblačila, hrana, pijača, čelna svetilka, za vzpon po ferati tudi planinska čelada in varovalni komplet,…
Obvezna čelna svetilka za hojo skozi tunele (najdaljši 319m, povprečje 47m)

CENA IZLETA: 100,00 EUR (v primeru 25 udeležencev). V ceno vključen prevoz, vodenje izleta, 1x spanje, 2x zajtrk, 1x večerja, 1x kosilo ob povratku.

Prijave v Turistični pisarni Podnanos v soboto med 8:00 in 12:00 ali na tel. 041 961 598 – Sandi Nabergoj. Ob prijavi je potrebno plačati 50€ akontacije.

ŠTEVILO UDELEŽENCEV JE OMEJENO NA 30 OSEB!

Dodatne informacije Sandi Nabergoj 041 961 598 ali sandi.nabergoj@siol.net
več tudi na spletni strani PD Podnanos – www.pd-podnanos.si

Obvezen je osebni dokument – osebna izkaznica ali potni list.

Podnanoški planinci že 34. leto zapored na taborjenju

V zadnjih dneh julija in v prvem tednu avgusta je pod smučiščem Viševnik na Pokljuki potekal že 34. planinski tabor PD Podnanos. Želja po odkrivanju skritih kotičkov Julijskih Alp nas je po 25 letih zopet pripeljala na Pokljuko. Vendar, v zadnjih letih je država z različnimi birokratskimi zadevami, dodobra zaostrila pogoje za izvajanje taborjenja širom Slovenije in zato je bila pot do tabornega prostora na Pokljuki, vse prej kot lahka.

Letošnjega taborjenja se je udeležilo 45 otrok in približno 30 odraslih, kar je za majhno društvo zelo velika številka. Priprave na taborjenje so se začele že kmalu po novem letu in trajale vse do konca julija. Pridobiti je bilo potrebno ogromno različnih soglasij in potrdil, ki so dovoljevale izvedbo taborjenja, ampak če je želja velika, se da vedno premagati vsako še tako veliko oviro. Vremenarji so končno napovedali lepo vreme in obetal se je še en zanimiv tabor.

Veliko število udeležencev ni predstavljalo problema utečeni ekipi kuharjev, ki so cel teden skrbeli, da nismo bili lačni, in da smo lahko z lahkoto premagovali vse vzpone. Vodniki in animatorji so mlajše udeležence razdelili v štiri starostne skupine, ki so opravile vsaka po štiri ture, prilagojene po fizični sposobnosti. Najstarejša skupina je osvajala najvišje vršace. Viševnik, Lipanski vrh, Debelo peč, Tosc, Jezerski Stog, in se odpravila na dvodnevni pohod čez Bohinjske planine. Nekoliko mlajši so se povzpeli na Veliki draški vrh, Debelo peč in Viševnik. Najmlajše dve skupini sta obiskali vse pokljuške planine, Konjščico, Uskovnico, Zajamniki in Planino Zajavornik. Prav vsi udeleženci taborjenja pa so se povzpeli na 2050m visok Viševnik, kar je bilo posebej za najmlajše izjemno dober uspeh. Na vrhu so seveda opravili tudi krst vseh tistih, ki so se prvič povzpeli čez mejo 2000m.

Popoldanske aktivnosti so bile zelo različne, najmlajši so se spoznavali s teorijo planinstva, organizirane so bile različne športne in vodne igre, turnir v odbojki. V večernih urah je potekalo druženje ob tabornem ognju, kjer se je veliko pelo in igralo, zadnji dan pa je vsaka skupina posebej predstavila s skečem. V sredini tedna je potekal krst novih udeležencev, in čisto pravi kino pod zvezdami. V prostih dneh je bil izveden orientacijski pohod, v petek pa smo se z avtobusom odpeljali na kopanje v Bohinjsko jezero. Teden je prišel okoli, in v soboto zjutraj je bilo potrebno začeti s pospravljanjem šotorov ter vse ostale opreme.

V zadnjih letih je planinski tabor postal glavna društvena akcija, tako je bilo tudi letos. Veliko članov je prostovoljno priskočilo na pomoč pri izvedbi, zato bi se jim vsem zahvalil za vso pomoč pri izvedbi in izpeljavi, kajti brez dobre in utečene ekipe, bi bilo vse skupaj zelo težko izpeljati. Hvala vsem otrokom, ki so bili cel teden pridni in brez jamranja in kakršnih koli težav osvojili vse načrtovane vrhove. V prvi vrsti pa gre zahvala vsem staršem, ki vsako leto prijavijo otroke na tabor. Vsi organizatorji se potrudimo, da teden čim bolj aktivno preživijo, brez računalnika in pametnega telefona je svet veliko lepši.

In tako smo na koncu zopet prišli na nov začetek, kam naslednje leto? Želje so, volja tudi. Se vidimo prihodnje leto.

Vodja tabora Miha Božič

Spominski pohod ob 75 letnici smrti Janka Premrla na Brinov Grič

Ob Dnevu državnosti, 25.6.2018, smo se spomnili tudi na Janka Premrla Vojka, sovaščana, domoljuba in narodnega heroja. Svoje težnje in videnje samostojne Slovenije in slovenstva je udejanjal že pred in med 2. sv. vojno ter za to pred 75 leti dal svoje življenje. Njegovo delovanje, dosežke in smrt smo počastili s popoldanskim spominskim pohodom na dva kraja, ki sta zaznamovana z njegovimi dejanji.

Kljub slabi vremenski napovedi smo se v manjši zasedbi z avtomobili odpravili proti Colu in nadaljevali v smeri Črnega vrha. Parkirali smo na prostornem razširjenem ovinku, od koder je okrog 20 minut vzpona do italijanske kaverne s konca 1. svetovne vojne. Na tem mestu je 6.2.1942 Vojko izpeljal svojo prvo akcijo in razorožil italijansko enoto. Kaverna je zelo zanimiva za vse tiste, ki jih zanimajo tehnične in infrastrukturne rešitve takratnega časa. Vstopili smo na enem koncu in se sprehodili po hodnikih in sobicah do izhoda, ki leži nekaj 10m stran.

Pot smo nadaljevali v isti smeri in se povzpeli na Veliko peč, ki nudi čudovit razgled na Črni vrh z okolico, ob lepem vremenu pa imamo pred seboj tudi Julijske Alpe.

Le nekaj kilometrov od Črnega vrha proti Godoviču leži vas Predgriže, za njo pa se levo odcepi gozdna pot, ki vodi k Vojkovemu taboru. Tu smo parkirali in peš nadaljevali po lepo vzdrževani gozdni cesti proti Brinovemu griču, deloma pa tudi po vlakah in stezi  in po kakšni uri prispeli do Vojkovega tabora. Nekdanji tabor (koča) je nakazan s kovinsko konstrukcijo in maketo ter spominskim obeležjem.

Sledila je spominska slovesnost: Jankov nečak, Davorin Premrl, je na obeležje položil venec Planinskega društva Podnanos, Boštjan Nabergoj pa je udeležencem pohoda na kratko spregovoril o Vojku, njegovem delovanju, težnjah in pomenu njegovih dejanj za sedanji čas in samostojno državo Slovenijo. Glavna nit govora in celotnega pohoda je bilo združevanje, ki ga v današnjih časih delitve in ideoloških razhajanj gotovo primanjkuje. Slovesnost je z deklamacijo pesmi sovaščanke Alenke Skupek sklenila Elena Kodre Nabergoj.

Po krajšem druženju in kozarčku smo pot nadaljevali proti avtomobilom. Nekateri v pogovoru, drugi v svojih mislih in občutjih, vsi pa s spoštovanjem do tistih, ki so za naš jezik, vrednote in blaginjo darovali največ.

Rok Premrl


GALERIJA:

 

 

Zastava Planinskega društva Podnanos med množico Bosanskih

“Prinašam prijateljski pozdrav pobratenemu društvu PD Zlatni liljan Sarajevo od PD Podnanos iz Slovenije! Posebno mladim planincem! V Sloveniji imamo Alpe, vi imate Prenj – Bosanske Alpe. Mi imamo Triglav, vi Maglić. Slovenci smo planinski narod, toda kar danes vidim tukaj na Čavljaku, mi dokazuje, ste planinski narod tudi vi!

Pri nas težko zbereš toliko mladih planincev skupaj. Vsa čast! 14 šol, preko 400 udeležencev – v Sloveniji bi se morali učiti od vas! Čestitam vsem, zelo sem navdušen! Za darilo vam prinašam uporabno knjigo – priročnik Nevarno proti vrhovom alpinista Janija Bele. Je nova – še topla. Govori o nevarnostih s katerimi se srečamo v gorah. Neumnež se uči na svojih napakah, pametni na tujih. Veliko se lahko naučimo s knjig, a najbolj odprta knjiga je narava. Da bi jo znali bolje brati potrebujemo čim več izkušenj. Otroci imejte radi gore, one vam lahko mnogo dajo! Želim vam veliko lepih dogodkov v planinskem raju brez nezgod!”

To je nekaj raztresenih besed, ki sem jih v polomljeni bosanščini izrekel pred več sto glavo množico mladih planincev na Crepovem nad Sarajevom. Rekli so, da so me dobro razumeli… ker se čuti, da imam rad hribe in da smo prijatelji… Ta pripomba me je opogumila.

Vesel sem druženja z Bosanskimi planinci in spremljam njihovo zagnanost in vizijo kako postaviti organizirano planinstvo na višji – evropski nivo. Trudijo se izboljšati infrastrukturo: poti, koče, ferate, tematske vezne poti – via Dinarica ipd.

PD Zlatni liljan je eno izmed številnih društev v Sarajevu in edino, ki intenzivno dela na izobraževanju otrok in mladine. Celo leto izvajajo pouk po 14 osnovnih šolah in na določena obdobja izvedejo skupinski pohod. Tokrat so šli na izlet kar z 12 avtobusi. Vendar pohod ni bil klasično množičen. Niti eden tistih, ko izkušen vodnik z dobrim tempom hodi pred več stoglavo skupino, zadaj pa je še eden, ki pobira smeti in ranjence. Pohodniki so bili razdeljeni na manjše skupine, ki so jih obvladovali vodniki. Na poti  so obravnavali tudi razne teme iz planinske šole. Ni manjkalo niti igre niti veselega druženja.

Na koncu je sledila še skupinska, pravzaprav množična fotografija s številnimi zastavami društva, sponzorjev, države… in ne vem od kje so potegnili tudi našo zastavo Planinskega društva Podnanos. Vznesenost in planinsko tovarištvo je bilo med nami.

Marko Nabergoj


GALERIJA:

34. planinski tabor Pokljuka 2018

28.7. – 4.8. 2018

PD Podnanos in mladinski odsek PD Podnanos organizirata  34.  planinski tabor. Podali se bomo na Pokljuko.  Tabor je namenjen otrokom od končanega 2. razreda dalje.

ZARADI ZAPOLNITVE MEST SO PRIJAVE ZAPRTE.

Družinski tabor v STUDENEM na Postojnskem

30.6. in 1.7. 2018

Namenjen vsem družinam z majhnimi otroki.

V soboto, 30. 6. 2018 ob 9.30 se bomo zbrali na placu v Podnanosu. Z avtomobili se bomo odpeljali do tabornega prostora, ki bo letos na Postojnskem. S skupnimi močmi bomo postavili šotore, kjer bomo prenočili. Po ureditvi tabornega prostora bomo imeli kosilo. Sledil bo planinski del tabora. Sprehodili se bomo po pašnikih, travnikih in gozdu na Sv. Lovrenc.

Pod vrhom se nahaja cerkev, z vrha pa je lep razgled na Pivško kotlino in Nanos. Na vrhu nas čaka presenečenje. Po prihodu v tabor nas bo že čakala večerja. Zvečer bomo zakurili taborni ogenj in večer popestrili z družabnimi igrami.

V nedeljo dopoldan si bomo ogledali skrivnostno jamo blizu Belskega, Predjamskemu gradu se bomo približali iz neobičajne strani. Ker je nedelja, se bomo udeležili tudi maše v Studenem.
Po nedeljskem kosilu bo čas za nogomet, družabne igre in počitek. Pozno popoldne se bomo, polni lepih vtisov, odpeljali proti domu.

Šotore za prenočevanje bomo preskrbeli mi. Sami pa poskrbite za stvari, ki jih potrebujete za prenočevanje- spalna vreča, blazina, …in za svoje osebne stvari. Ne pozabite doma planinskih knjižic.

Prijavite se pri Boštjanu Nabergoju do 22.6. 2018.
Ob prijavi se poravna tudi stroške, ki znašajo 35 € na družino za oba dneva.

Organizacijski vodja:
Boštjan Nabergoj 051 358 367

Družinski pohod po Graničarski poti

V nedeljo, 22.4. 2018 se nas je okrog 40 planincev podalo na družinski pohod po Graničarski poti, ki poteka po mejni črti ob državni meji od Velikega Dola do Gorjanskega. Pot so obnovili člani društva Komenski Kras 91. Gre za zgodovinsko pot, ki ponuja veliko opomnikov na čase, ko so v karavlah prebivali graničarji. Na poti smo si tako ogledali karavle, vhod v jamo Vodenico, uživali pa smo tudi v razgledih na pomladno prebujajoči Kras in nabirali šparglje. V Gorjanskem smo si ogledali še Štrekljevo domačijo in pokopališče iz 1. svetovne vojne, ki je največje pokopališče avstro-ogrske vojske na območju Soške fronte.

“Vsaka skala, vsako drevo, vsak grm, vsaka cesta, vsaka ima svojo povest. Pojdi čez Kras na tiho gmajno med molčeče bore in poslušaj.
Ali razumeš? Pojdi in poslušaj! In skala ti pove svojo povest, povest o življenju. Kaj zato, če je bilo življenje bridko in samotno; bilo je.”

(Srečko Kosovel)

Družinski pohod po Graničarski poti

Šilentabor, Primož, Park vojaške zgodovine Pivka

V nedeljo, 8.  aprila 2018 se je 55 planincev, na lep sončen, odpravilo na vsebinsko bogat raziskovalni izlet. Z Narina smo se povzpeli na nekdanji »silni tabor«. Šilentabor  (735m)je bil kot ena najbolj izpostavljenih strateških točk na širšem območju Postojnskih vrat poseljen že v prazgodovini, ter tudi za časa Rimljanov in v pozni antiki, o čemer pričajo tudi ostanki cerkve pod današnjo cerkvijo Sv. Martina. Po nekaterih domnevah naj bi tu stal celo antični Stridon, rojstno mesto sv. Hieronima, enega največjih cerkvenih učiteljev. Šilentabor nad Zagorjem je v času turških vpadov postal eden največjih utrjenih kompleksov na Slovenskem. Domačini so začeli že v drugi polovici 17. stoletja zidovje uporabljati za žganje apna, dokončno pa naj bi utrdbo razdejali Francozi.

Pot nas je deloma po Krpanovi poti po razgibani kraški pokrajini privedla na naš drugi vrh. Primož nad Pivko (718 m) je bil kot pomembna strateška točka utrjen že v železni dobi. V 30-tih letih 20. stoletja so Italijani na vrhu Primoža zgradili veliko podzemno utrdbo, ki je bila ena najbolj utrjenih točk v vzhodnem delu Alpskega zidu. Utrdba na Primožu ima skupaj 471m podzemnih rovov, ki so vkopani v živo skalo ter zglajeni z betonom. Sledil je spust do Parka vojaške zgodovine Pivka, ki je nov in hitro razvijajoč se muzejski turistični center. S pestrostjo eksponatov in bogastvom zbirk prinaša obiskovalcem edinstven vpogled tako v nacionalno, kot v svetovno zgodovino. Te dni so postavili simulator letenja z vojaškim letalom, ki smo ga tudi preizkusili. Po ogledu je sladila napitnica ob »obletnici 800«. Po poti domov je bilo na avtobusu veselo in tekmovalno vzdušje – nagradni kviz, na temo videnega, je razvnel tako »mlado in staro«. Hvala za tako lep odziv.

Oglejte si GALERIJO SLIK.

Predavanje Dava Karničarja odpade

Predavanje Dava Karničarja, ki naj bi se izvedlo v soboto 10.3., zaradi bolezni žal odpade.

Društvo Zdravljica Lozice

Powered by WordPress | Designed by: Best SUV | Thanks to Toyota SUV, Ford SUV and Best Truck