Planinsko društvo Podnanos

Člani Planinskega društva Podnanos smo v nedeljo 4. marca priredili že 29. tradicionalni pohod po Vojkovih poteh na Nanos, ki poteka v spomin na domačina, domoljuba Janka Premrla – Vojka. Tako nadaljujemo dolgoletno tradicijo, ki se ponavlja vsako prvo nedeljo v mesecu marcu že od leta 1984. Vsako leto se na pohodu zbere veliko pohodnikov, število je v največji meri odvisno od vremena. Letos je pot, ki vodi izpred šole v Podnanosu in se počasi, a vztrajno dviguje proti skalnemu robu nad Vipavsko dolino, se preko Konja spusti proti Strgarjevi domačiji in se z manjšim vzponom zaključi pri Lovski koči, prehodilo okrog 800 planincev, ki jih lepote Nanoške planote vedno znova privlačijo. Vreme je bilo kar ugodno, oblačno sicer, vendar ne premrzlo, okrog poldneva pa so nas razveselili tudi že topli sončni žarki in pohodniki so lahko uživali v razgledu na Vipavsko dolino in Kraške griče.

v Ob poti sta pohodnike pričakali dve ekipi gostiteljev, kjer so se lahko ogreli ob toplih napitkih in okrepčali s klobasami, ki jih pripravimo prav za ta namen. Celoten potek pohoda je spremljala tudi medicinska ekipa, ki se je v časovnih presledkih podala na pot proti vrhu in jo na srečo zaključila brez dela. Organizacija in priprave pohoda zahtevajo vključevanje kar lepega števila članov društva, ki bi se jim rad zahvalil, da ohranjajo tradicijo društva začeto pred 29. leti.

Obenem pa vse pohodnike že sedaj vabimo na 30. jubilejni pohod, ki bo naslednje leto 3. marca 2013.

Sandi Nabergoj

Tradicionalni Izlet v neznano na drugo februarsko nedeljo je letos odpihnila burja, vendar samo za štirinajst dni. Planinci, nabralo se nas je okrog 40, smo se odpravili v deželo, kjer sredozemski vpliv omili še tako ostro zimo. Pokrajina gričev, vrh katerih stojijo strnjene in razložene vasi nas je pričakala v objemu sonca. Značilna je rodovitna zemlja, ki bogato obrodi češenje, breskve, oljke, fige in seveda tudi grozdje. Ja, to so Brda.

Kljub temu, da so blizu, jih nismo še nikoli obiskali. Našo pot smo začeli v vasi Dobrovo, ki je središče Brd. Po Briških gričih je speljanih več pešpoti. Poti so dobile ime po starih sortah češenj, ki so bile ali so še vedno prisotne v Brdih. Imena so zapisana tako, kot jih izgovorijo domačini. Poti so označene z usmerjevalnimi tablicami. Mi smo si izbrali del poti, ki nosi ime Kozanka. Pot nas je iz Dobrovega vodila do bližnje vasi Medana. Tam smo se ustavili pred rojstno hišo pesnika Alojza Gradnika. Elena nam je na kratko prestavila njegovo življenje in delo. Njegov sovaščan je bil Ludvik Zorzut, ki je kar nekaj svojih pesmi napisal v briškem narečju:

Od tam smo se podali med grički in vinogradi do vasi Biljana. Sprehodili smo se med ozkimi ulicami, nato smo se podali naprej proti Kozani. Pot se je najprej spustila v dolino, prečkali smo potok Končnar ter se nato strmo dvignili v Kozano, kjer nas je čakal avtobus. Ogledali smo si cerkev, ki je pomemben del briške sakralne arhitekture; posebno zvonik, za katerega je idejni osnutek za obnovo izdelal arhitekt Jože Plečnik. Pot nas je vodila nazaj v Dobrovo, kje smo si pod strokovnim vodstvom ogledali največjo slovensko vinsko klet Goriška brda. Sledila je kratka degustacija briških in vipavskih vin. Da se izlet ne bi končal prehitro smo si ogledali še naravno znamenitost, ki se nahaja zraven vasi Neblo.

Tam je potok Kožbanjšček izdolbel izredno slikovita korita po imenu Krčnik. Poznan je predvsem naravni most, ki je lepo zaobljen in gladek, saj ga je ustvarila deroča voda z brušenjem. Spada med najlepše naravne mostove v Sloveniji. Po ogledu smo si vzeli še nekaj časa za nabiranje prvih zvončkov. Zadovoljni ter polni lepih vtisov smo se odpeljali proti domu.

Projekcija filma Sfinga je bil v Podnanosu odmeven in odlično obiskan dogodek. Preko 140 gledalcev pretežno alpinistično gorniške srenje, od blizu še več pa od daleč, si je želelo ogledati film, ki ga odlikuje inovativni pristop, izjemni posnetki in zanimivo prepletena zgodba.

Pred zbrano publiko je v začetku filma pa tudi po ogledu stopil scenarist in glavni igralec Gregor Kresal ter nas seznanil z ozadjem filma, specifiko snemanja, odgovarjal pa je tudi na vprašanja. Gregor Kresal je leta 1996 skupaj s soplezalcem prvič prosto preplezal Sfingo preko njenega obraza in tako ne samo potegnil najtežjo smer v slovenskih gorah, ampak tudi zaključil neko dobo in zgodbo… «Ojdip v Sfingi ne oslepi, ampak dobi še tretje oko. In Triglav ne bo nikoli več to kar je bil« M.Š.

V filmu se dopolnjujoče prepletata in na koncu celo združita v eno, dve časovno različni zgodbi o prostem in tehničnem plezanju. Klub časovni in tehnološki različnosti duh ostaja isti: hrepenenje, svoboda, tovarištvo, pogum, iskanje rešitve uganke – zgodbe. Epsko, emocionalno z močno simboliko.

Marko Nabergoj

Danes smo se že 14. leto zapored v spomin Fabjana Furlana zbrali pri Lovski koči "Vojkovo" na Nanosu. Nekateri kot organizatorji z avtomobili, drugi pa tako kot je treba - v vrstah tekačev. Teh je bilo letos 88, od tega 7 v otroških kategorijah. Kot že nekaj let poprej je letos 700 višinskih metrov na dolžini 5,6 km najhitreje pretekel Simon Alič (ŠRI Činmoj maraton team) v 28 minutah in 49 sekundah. S tem je svoj lanskoletni rekord popravil za kar 10 sekund. Od žensk pa je bila zopet najhitrejša Da Forno Daniela (Atletica Cadore) iz sosednje Italije (38 minut in 2 sekundi).

REZULTATI:

Gorski tek na Nanos 2011 (PDF)

Gorski tek na Nanos 2010 (PDF)
Gorski tek na Nanos 2009 (PDF)